IZHODIŠČA

Na območju rimske obmorske vile in širšega zaledja se prepletajo pojavi kulturne dediščine in naravnih vrednot izjemnega pomena in sicer na državni ravni. Simonov zaliv se kot arheološko najdišče omenja že v 16. stoletju. Prva arheološka izkopavanja so potekala že leta 1922 in ob tem so prvič izmerili tudi ostanke pristanišča, pa terenske raziskave vile in pristanišča so se nadaljevale z veliko pogostostjo in z uporabo različnih (tudi neinvazivnih) metodologij, večkrat v obliki projektov mednarodnega sodelovanja za celotno 20. stoletje in naprej, kar jasno kaže pomembnost najdišča, ki je zaščiten kot spomenik državnega pomena.

Stanovanjski del naše vile se razteza na površini 3000 m², od katerih sta dva dela sedaj delno vidna - številni črno-beli mozaiki vile so pokriti z zaščitnimi plastmi. Bivalni prostori so razporejeni okrog notranjega dvorišča, celoten kompleks pa je z daljšim hodnikom (portikom) povezan s pristaniščem. V zaledju vile so bili odkriti tudi ostanki vodovoda, ki je bil speljan pod zemljo po glinenih ceveh in je kompleks vile oskrboval z vodo.

Novejša izkopavanja so prinesla pomembne nove podatke o zgodovini vile: gradili so jo med letoma 25-10 pr. n. š., med letoma 50-70 n. š. pa so bili nekateri stanovanjski deli že opuščeni. Hodnik in še posebej pristanišče sta bila v uporabi skozi daljše obdobje. Pri izkopavanjih na območju vile v Simonovem zalivu so bile odkrite različne najdbe, iz katerih lahko rekonstruiramo življenje prebivalcev v vili in gospodarske dejavnosti s katerimi so se ukvarjali. Nekateri od najdenih predmetov so na ogled v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu in v Pokrajinskem muzeju Koper.

Še posebej pomembno je pristanišče vile v Simonovem zalivu, ki je bilo s preko 7000 m² površine eno največjih na zahodni obali Istre. Robnik in pomol, ki je še v 19. stoletju imel bronaste prstane za privezovanje ladij, sta danes pokrita s kopališko strukturo. Ostanki valobrana pa so še vedno vidni v morju, vendar pod morsko gladino, saj je nivo morja danes za 1,6 m višji kot v rimski dobi. Jugozahodno od pristanišča so pod vodno gladino vidni tudi masivni kamniti bloki, ki so bili verjetno del skladiščnih prostorov pristanišča. Pomembno je poudariti, da je pristanišče ostal v uporabi do zgodnjega srednjega veka - v podvodnih raziskavah je bilo odkritih lesenih elementov, datiranih s C14 radiokarbonsko metodo v to obdobje: verjetno predstavljajo ostanke lesenih privezov iz tega časa, ko je bila gladina morja že precej višja kot v rimskem obdobju, in tvorijo torej zelo redke dokaze, povezane s pomorskimi dejavnostmi zgodnjega srednjega veka.

Tudi v preteklih so bile uresničene dejavnosti za valorizacijo in promocijo najdišča, od leta 2010 je Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja pooblaščen za upravljanje spomenika (ki je v lasti Občine Izola).